Drugi del prvega komentarja mi je dal mislit. V oči mi je padla beseda tragedija. Tragedija že, samo a res grška? Moje mnenje je, da gre tukaj za povsem drugačno tragedijo. Če gledam po tehnični strani gre pač samo za še en njen povprečen izdelek, slika deluje premehko in preveč umetno za kakšen realizem in preveč trdo in poceni za nek studijski posnetek. Ne vem čist dobro kam se hočeš s to fotko uvrščat. Pomoje bi rada slednje in tud delas na tem, le ne rata ti še čist. Moti me odločno preveč pretežke črnine na dnu fotke, (ruta, klobuk, smetnjak na glavi bi rešli problem) manjko desnega očesa, obraz je preveč na desni strani in že sili iz slike ven. Tudi če bi roka imela vse prstke bi bla fotka čist drugačna. Bolj pravilno bi delovala in s tem mogoče asociirala na nekakšno bolj nenaravno in tehnično ter matematično zadevo,... stojalo,...svećnik? Ne vem. Je pa fotka čisto drugačna, če tako razmišljaš o njen. Ampak tale fotka ima tudi zgodbo! Ali jo ima namenoma ali ne, ne vem. Že samo to, da po enem mesecu objaviš fotko je zgodba zase. In to še avtoportret! Si hotla samo opozorit nase? Ne vrjamem! To bi lahko povedala tudi z ne-avtoportret fotko. Pa nisi? Zakaj? Zdej ali ti orenk manjka pozornosti in si, ker dobro veš da fotka seksi ženske precej pojača zanimanje to poklna gor ali pa gre za nekaj povsem drugega, na višjem nivoju? Mhm, menim, da bi tole tvojo fotko morali gledat prvo kot dokument neke osebe in šele potem kot nek studijski lep lep lep avtoporteret z neko estetstko vrednostjo. Fotka nam po resnejšem ogledu začne postavljati čisto drugačna vprašanja. Ne vem, v prvi vrsti, zakaj je fotka sploh črnobela? Je Nun umetnica wannabe ali pa ji v življenu nekej ni cool in kaj naredi fotko bolj morečo kot čb tehnika? Fotka mi definitivno pravi slednje. Potrditev tega med drugim najdem tut v tvoji odsotnosti ter v motivih tvojih prejšnjih fotk. Pozornost opazovalca na drugem tvojem avtoportretu pritegnejo vertikalne roke, ki podpirajo glavo in jo silijo k pogledu v zrak. Roke same sicer niso razpokane, vendar so razpoke zelo dobro simulirane s presledki med prsti. Fotografiji dajejo zelo pretiran pridih dramatičnosti, saj večina ljudi rahlo razpokane roke povezuje s trudom in starostjo. Jo je strah nečesa? Potem, zakaj je pogled obrnjen proti nebu? Iskanje svetlobe, upanja, mogoče tudi varnosti ali samo težka glava od izpitov? Zanimivo mi je tudi to, da si na fotki urejena. Človek s problemi se ponavadi nima časa urejat pred ogledalom in se nato fotkat. Hej, mogoče pa problemi sploh niso tvoji? Jih samo od daleč opazuješ? Mogoče nimaš vpliva nanje in pač samo sediš doma in čakaš? Mhm,... Uglavnem, 10 ti dam zato ker si s to fotko povedala nekej več in na bolj prefinjen način kot s tistmi prej. Samo zato! Sicer pa, sej si to hotla slišat ane? |
